V 3. b radi prosti čas preživljamo v sožitju z naravo in skrbjo zanjo. Tako na igrišču pogosto opazimo smeti, ki jih popoldne pustijo obiskovalci igrišča ter jih poberemo, da je naše igrišče spet lepo in varno. Na prvi zares topel dan smo v senci dreves ustvarili iz vejic igrače, ki so nam popestrile otroško igro.
Sodelovanje v projektu Misija: Zeleni koraki
Kdaj, če ne zdaj…. Zemlja kriči na pomoč. Potrebne so spremembe.
Zavedajoč se odgovornosti do življenj vseh nas in naših potomcev smo se odločili za sodelovanje v projektu Misija: Zeleni koraki, s katerim želimo otroke, učence in mlade ozaveščati o pomenu izbire okolju prijaznejšega načina transporta kot so kolesarjenje, izbira javnega prevoza, vožnja s skiroji, hoja. Z aktivnostmi, ki smo jih izvajali tekom celega šolskega leta smo otroke želeli navdušiti in jim razložiti pomen uporabe naravi manj škodljivih načinov premikanja za vsakodnevne opravke. In da, to zmoremo vsi.
V evropskem tednu mobilnosti smo mlade ozaveščali o pomenu izbire Zemlji prijaznih načinov transporta in starše pozvali, da se nam v akciji pridružijo. Dnevno smo beležili aktivnosti učencev razredne stopnje in ugotovili, da skoraj vsi prihajajo na trajnostno sprejemljiv način.
V marcu smo izvedli štetje in opazovanje prometa na najbolj obremenjenih križiščih v Horjulu – na križišču Ljubljanske in Vrhniške ceste ter na križišču Ljubljanske in Slovenske ceste. Ugotovili smo, da je promet razmeroma gost na križišču Vrhniške in Ljubljanske ceste, zlasti pa nas skrbi dejstvo, da ljudje ne potujejo trajnostno, saj se je v večini mimo vozečih vozil peljal le en potnik. Učenci so predlagali, da bi problem lahko omilili s posaditvijo dreves ob cestah in z ozaveščanjem voznikov z obcestnimi tablami.
Ob zaključku projekta je v avli šole nastala razstava. Stripe so prispevali učenci 3.a in 5.b razreda.
Alenka Krušič
22. april – svetovni dan Zemlje
22. aprila praznujemo Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo vse od leta 1970, od takrat pa se vsakoletno obeležuje v več kot 192 državah. To je dan, ko še posebej, poleg vseh ostalih dni, mislimo na naš planet – na naš dom, ki je minljiv in ranljiv. Prav je, da se na praznik Zemlje spodbudimo in z aktivnim delovanjem pripomoremo k ohranjanju našega planeta, ki kliče na pomoč. Prav človek jo s svojim ravnanjem najbolj ogroža. Njegov vpliv se kaže v podnebnih spremembah, izumiranju gozdov, onesnaženosti voda in okolja, izginjanju živalskih in rastlinskih vrst, taljenju ledenikov…
Vsi si želimo živeti v zdravem in spodbudnem okolju, zato vsaj na praznik Zemlje zavihajmo rokave in naredimo korake, ki peljejo v smeri ohranjanja čistega in zdravega planeta. Ločevanje in odgovorno ravnanje z odpadki, varčevanje s pitno vodo, omejevanje izpusta toplogrednih plinov, varčevanje z energijo, odgovorno ravnanje z gozdovi in živalmi, ki si z nami delijo naš planet, je le nekaj vidikov pravilnega odnosa do našega planeta. Največ, kar lahko naredite zase in za naš planet je, da imate radi sebe in druge, živali ter naravo … da imate radi naš planet, našo Zemljo. Naredite nekaj, s čimer bomo naš planet ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne tudi naslednje generacije.
Alenka Krušič
Sodelovanje na likovnem natečaju za kreativne izdelke
V šolskem letu 2021 – 22 so učenci 5. a razreda sodelovali na projektu Likovni natečaj za kreativne izdelke, ki ga je razpisala Ekošola. Njihova naloga je bila, da izdelajo risbo ali sliko s katero bodo opozorili na posledice podnebnih sprememb, ki jih opazijo v svojem domačem kraju.
Tema likovnega natečaja je povezana tudi z vsebino pouka pri naravoslovju in tehniki, kjer smo se z učenci pogovorili o vzrokih globalnega segrevanja ter skupaj iskali rešitve s katerimi bi omilili naraščanje temperature zraka: manjša uporaba fosilnih goriv, učinkovita uporaba energije, pogostejša uporaba obnovljivih virov energije, kupim le tisto, kar nujno potrebujem, izdelke recikliram, uporabljam trajnostna mobilna sredstva…
Določene podnebne spremembe so učenci opazili tudi v okolici svojega domačega kraja. Dolgotrajna suša ter obdobja številih neviht z močnim deževjem, kar povzroča poplave, obilnih snežnih padavin in snega, kakor je to bilo v preteklosti skorajda ni več. Nedvomno zime niso več tisto, kar so nekdaj bile.
Učenci so v šolo prinesli različne že uporabljene predmete, ki so bili del neke embalaže ali predmete, ki jih več ne potrebujejo in jih zato pogosto zavržejo. Z njimi so na tršo podlago (lepenko) ustvarili reliefno sliko ali risbo s katero so prikazali: poplave, nekdanje obilno sneženje, močne nevihte z vetrovi, sušo.
Njihove zelo domiselne, oziroma kreativne izdelke, smo razstavili na šolskem hodniku, vi si jih pa lahko ogledate v priloženi foto galeriji.
Zapisala, Helena Leskovec
Eko dan v 5. razredu
Ob zaključku leta so petošolci razmišljali tudi o prihodnosti – o svoji in o prihodnosti planeta Zemlja. Eko dan smo posvetili ozaveščanju o pomenu ponovne uporabe zavrženih oblačil, saj bo kopičenje, pranje in proizvodnja le teh zaznamovala življenja vseh nas. Mladi se zavedajo dejstva, da je s hitrimi in odločnimi koraki potrebno spremeniti navade, če želimo planet ohraniti in z njim sobivati še naprej.
Izhajali smo namreč iz problema nepredstavljivih količin proizvedenih oblačil, ki jih ljudje zavržemo bodisi zaradi trendov, ki jih narekujejo modne smernice ali pa nam iz takšnega ali drugačnega vzroka ne ustrezajo več. V Sloveniji vsako leto odvržemo več kot 25 000 ton oblačil ali drugače povedano 12, 3 kg oblek na osebo, kar je nad evropskim povprečjem. Ponovno uporabimo manj kot 1 % oblačil. Ob ogledu dokumentarnega gradiva se je učencem najbolj vtisnilo v spomin dejstvo, da se pri pranju sintetičnih oblačil izloča mikroplastika, ki konča v naših vodotokih in morjih ter dejstvo, da lahko sami predelamo oblačila tako, da jih popestrimo z dodatki ali jim spremenimo namembnost.
Delo eko dneva predstavlja nadaljevanje usmerjenega eko delovanja naše šole, saj smo pozabljena oblačila že ob koncu preteklega šolskega leta pobrali po bolj ali manj skritih kotičkih šole, jih oprali in donirali enoti Karitasa v Ljubljani. Resnično upamo, da so prišla v prave roke. Pregledali smo stanje po štirih mesecih in ugotovili da se pozabljena oblačila zopet kopičijo. Stanje smo dokazali s fotografijami, ki so nastala na foto lovu. Skupina učencev pa si je ogledala tudi točko v Horjulu, kjer lahko oblačila ločeno odvržejo v tekstilni zabojnik.
Tokrat so otroci s seboj prinesli lastna oblačila, ki jim ne služijo več in oblačila staršev ter številne gumbe, trakove, kravate, našitke in druge dodatke, s katerimi so jih popestrili. Najprej so izdelali načrt, nato pa so se lotili striženja in šivanja. Povedali so, da je bilo delo kar zahtevno in da po tej izkušnji bolj cenijo delo staršev ter starih staršev, ki sicer poskrbijo za to, da so njihova oblačila vedno urejena in zašita.
Ob koncu dneva smo priredili pravo modno revijo, kjer so mladi avtorji predstavili svoje izdelke in se preizkusili še v vlogi manekenov.
Oblačila so učenci popestrili z zanimivimi okraski. Nekateri so jih celo predelali in jim namenili novo vlogo.
zapisala: Alenka Krušič
Lovilec – tehniški dan v prvem razredu
Zunaj so naletavale drobne snežinke. Tiho so sedale na tla in nas čakale. Čakale, da pridemo.
Prvošolci smo jih opazili, a naše delo v učilnici je bilo bolj zanimivo, zato nas tokrat niso premotile. Naša učilnica je bila podobna delavnici. Mizice smo zaščiti s časopisnim papirjem, nanje pripravili škarjice, lepilo, vrvice in odpadne materiale, ki smo jih zbirali do tega dne. Kartonske tulce smo oblekli v barvni papir, nastale so živali odprtih ust. Nanje smo namestili vrvico, na katero smo dodali vabo iz jogurtovega pokrovčka. Naše živali so lovile vabe. Rekli smo jim lovilec. Zanimalo nas je, kako deluje lovilec. Preizkušali smo loviti vabe na različno dolgih vrvicah.
Lovilce smo odnesli domov. Zdaj so to naša igrača za deževen ali snežen dan.
O, saj res. Zdaj gremo potipat snežinke in raziskovat, kako se obnašajo v naših rokah.
Zapisali razredničarki prvih razredov Mojca Potrebuješ in Irena Čadež.
Pozabljena oblačila so dobila novega lastnika
V novo šolsko leto smo tako učenci kot učitelji vstopili polni novega elana, novih načrtov in zamisli. Med sprehodom po šolskem hodniku razredne stopnje, kjer so postavljene garderobne omarice, se nam je porodila zamisel, da bi oblačila, ki dalj časa samevajo v škatlah za pozabljena oblačila, podarili dobrodelni organizaciji. Ideja je k sodelovanju pritegnila tudi čistilke, ki so se nam pridružile v akciji in so dodale še pozabljena oblačila starejših otrok, jih skrbno oprale in zložile, mi pa smo poskrbeli, da bodo prišla v prave roke. Podarili smo jih Karitasu iz Trnovega v Ljubljani.
Tradicionalni slovenski zajtrk v 5.b
Vsak 3. petek v mesecu novembru po šolah pripravljamo tradicionalni slovenski zajtrk. Letošnjega, ki je potekal pod geslom Zajtrk s sadjem – super dan, smo v 5.b razredu na tehniškem dnevu pripravili že v sredo, 17. 11. 2021. Dan dejavnosti je potekal na daljavo, saj so bili učenci v tem tednu v karanteni. Samostojno delo je bilo usmerjeno v raziskovanje vsebin o kruhu, medu in mleku. Učenci so svoje znanje in novo pridobljena znanja medpredmetno povezali. Tako so nastali slikarski izdelki, utrjevali so angleško besedišče in razmišljali o sestavi zdravih obrokov, ki temeljijo na pretežno lokalno pridelani hrani ter izdelali miselne vzorce na izbrano temo (kruh, mleko ali med). V petek pa so se učenci tradicionalnemu slovenskemu zajtrku pridružili v živo in moramo priznati, da je bil zajtrk odličen.
Alenka Krušič, razredničarka
Izdelki iz naravnih materialov v prvem razredu
Lepo škrlatno je drevo,
ko hladen veter veje,
v vseh barvah zažari jesen,
a sivo je nebo.
(Joseph Haydn)
»Jesen nam je usula barvito listje. Res lepo se vrti v vetru, se leskeče in buri navihano domišljijo. Otroci hitijo, da ga ulovijo. Otroci opazijo še plodove in jih nabirajo. Le kaj bi lahko bilo to? Iz storžka kuka miška. Pa kuža in muca. Če storžku dodamo kostanjček, želod s kapico in drobna listka, se lahko pogovarjamo z zajčkom.«
Učenci prvih razredov so v začetku novembra v šolo prinesli plodove, ki so jih našli na poti po gozdu in polju. Zložili so jih na šolske mize in se ob njih pogovarjali o znanih dejstvih, o drevesnih vrstah, o poimenovanjih. Razmišljali so, kaj bi nastalo, če bi skupaj spojili nekaj plodov. Z veliko otroške domišljije so nastajale različne konstrukcije. V razredu so se znašli metulji, helikopterji, vozila, kužki in ostale živali. Nastala je razstava izdelkov iz naravnih materialov, ob kateri so se nam spočile oči in jo delimo še z vami.
Zapisali razredničarki prvih razredov Mojca in Irena.