Zaključek bralne značke

Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah.

Neil Gaiman

Prvošolce nas vsako jutro pozdravi pravljica. Veliko smo jih prebrali ob naših pravljičnih svečkah. Dan so nam obarvale s čarobnostjo sanj, v katerih je vse mogoče, in čarobnih besed, ki nam pobožajo ušesa. Popeljale  so nas v svet lepega, kjer so besede kot čarobni kamenčki, okrogli so in se kotalijo v dalj  in jih nikoli zares ne zmanjka. V nas so nalagale dragocene zaklade: zavest, da svet ni vedno le lep, tudi trd in neizprosen je, vendar na koncu vse postavi tako, da je prav. Poklonile so nam bogastvo besed, ki jih brez zgodb ne bi odkrili. Naučile so nas, da s knjigo nikoli nismo zares osamljeni, ob nas je vedno zvesti prijatelj.

Tudi sami smo sošolcem pripovedovali pravljice in pesmice in poustvarjali slikice. Pravljice so nam doma brali starši. Tako smo vsi prvošolci povedali pravljice in pesmice in si zaslužili bralno značko.

V zadnjem tednu šole nas je naša knjižničarka Polona, vsak teden smo jo pridno obiskali in posodila nam je slikanice, ob katerih smo se doma učili tudi branja, povabila v knjižnico. Povedala nam je pravljico, nam postregla s sladoledom in nam razdelila zaslužene bralne značke.  Uganili smo vse njene uganke.

Tudi v naslednjem letu jo bomo obiskovali, vzljubili smo knjigice z lepimi slikami. Postali pa smo tudi bralci, tako da nam ob knjigah nikoli ne bo dolgčas.

Zapisali sva razredničarki 1. razreda Irena in Mojca

(Skupno 87 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost