Eko športne igre v prvem razredu
Pred dvema letoma se je naša šola prvič vključila v vseslovenski program Eko-šole, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, a tekom šolanja že vsa leta spodbujamo in ozaveščamo učence o trajnostnem razvoju.
Tako smo v preteklem tednu v prvih razredih izvedli športni dan EKOIGRE. Za izvedbo smo potrebovali star časopis, odrabljena vedra za mleko, nekaj domišljije in mnogo dobre volje.
Najprej smo odšli na krajši pohod in osvojili drugi vzpon za Zlatega sončka. Ob povratku smo se zbrali na igrišču, kjer smo sestavili enakovredne ekipe. Naše vodilo je bilo priti od starta do cilja in se ob tem zabavati. Igre so si sledile takole: tek s časopisnim papirjem na trebuhu do cilja, po papirju do cilja, preko papirja do cilja, s časopisno streho do cilja, kepa skozi tunel in ekipno naprej do cilja.
S sodelovanjem in dobro ekipno igro nam je vsem uspelo opraviti vse naloge in se ob tem nasmejati svojim spretnostim.
Ker smo naravoljubci, smo za seboj skrbno pospravili in si prislužili naziv ZELENI VITEZ.
Zapisali razredničarki prvih razredov Mojca in Irena.
Zabobnajmo z odpadki
Mladi poročevalec za okolje
V okviru projekta Mladi poročevalec za okolje je skupina osmošolk (Nika Burjek, Ela Jagodic, Eva Malavašič, Marija Simonišek in Veronika Vidrih) v 3. razredu izvedla 3 šolske ure. Prvo uro so izvedle anketo, s katero so pridobile informacije o poznavanju pravilnega ločevanja odpadkov. Drugo uro so pripravile poučno uro o pravilnem ločevanju odpadkov s kvizom. Tretjo šolsko uro pa so v skupinah izdelovali koše za ločeno zbiranje odpadkov iz odpadnih materialov, ki jih bodo učenci uporabljali v razredu. Tretješolci so zelo aktivno sodelovali in pokazali veliko navdušenja nad ekologijo.
Barbara Jagodic
V šolskem letu 2022/23 so učenci 8. razredov sodelovali v projektu Mladi poročevalec za okolje. Učenci so pripravljali pisne, foto in video prispevke na temo ekologije. Nastalo je nekaj simpatičnih video posnetkov.
Učenec Janez Aleksander Vrhovec je v okviru projekta Mladi poročevalec za okolje izvedel intervju z županom naše občine.
Ogroženost živali zaradi onesnaževanja okolja
Številne živali so ogrožene zaradi človekovega vpliva na okolje. Narava jim daje dom, hrano in občutek varnosti. Zaradi onesnaževanja in globalnega segrevanja pa se narava spreminja.
Severni medved je med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami. Zaradi segrevanja ozračja se polarni led hitro tali. Ko severne medvedke skotijo mladiče, rabijo veliko zaledenele površine, da bi prišle do hrane. Plavati morajo na dolge razdalje, tudi po 80 km naenkrat.
Velika panda izgublja dom zaradi uničevanja bambusovih gozdov za dodatna zemljišča za gradnjo in kmetijstvo.
V morju je vsako leto več plastike. Želve plastične vrečke zamešajo za meduze. Za 22% želv je to smrtna obsodba. Ostra plastika lahko poškoduje notranje organe.
Sredozemska medvedjica živi v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Danes je manj kot 500 predstavnikov te vrste tjulnjev. Ogrožajo jo turisti in tudi ribiči.
Koralni grebeni hitro izginjajo predvsem zaradi segrevanja ozračja, škodljivega početja in celo tudi zaradi plastike. Čez 20 do 40 let bi lahko popolnoma izginili.
Človek lahko stori veliko škode zaradi prevelikega posega v naravo. Ti lahko to spremeniš in zdaj ti povem kako.
Za zmanjšanje ogroženosti živali imaš vedno seboj svojo steklenico vode za večkratno uporabo. Uporabi vrečko iz blaga, ko greš v trgovino in ne kupuj plastičnih vrečk. Po vsakem bivanju v naravi vedno odnesi in ločuj smeti! Hrano si lahko pripraviš v posodi za večkratno uporabo.
Vsak človek lahko pomaga za lepši in čistejši svet. Zato, da pomagaš čistiti ne rabiš veliko, ampak samo počisti za seboj in zmanjšaj uporabo dolgo razgradljivih odpadkov.
Teja Malavašič, 8. a
Ekokviz
V šolskem letu 2022/23 je naša šola prvič sodelovala v projektu Ekokviz. Sodelovalo je 15 učencev od 6. do 9. razreda. Učenci so samostojno prebirali članke o trajnostnem razvoju, varstvu okolja, ogljičnem odtisu, zeleni energiji in recikliranju elektronskih naprav. Vsak teden sem za učence pripravila kviz v aplikaciji Kahoot, da so učenci v mešanih skupinah po 3 učenci preverjali svoje znanje iz prebranih tem. 12. januarja je potekalo šolsko tekmovanje. Učenci so v skupinah reševali kviz s tridesetimi vprašanji v spletni izvedbi. Najvišje število točk je dosegel Team Spock, katere člani so bili Ela Jagodic, Nace Kunej in Veronika Vidrih, ki so v dobrih 6 minutah pravilno odgovorili na kar 24 vprašanj in pokazali odlično znanje s področja ekologiije.
Barbara Jagodic
Delavnica rezi sadnih rastlin
Osnovna šola Horjul je v sodelovanju z Občino Horjul 29. 3. 2023 pripravila teoretično in praktično delavnico prikaza rezi sadnih rastlin.
Delavnico je vodil dr. Robert Veberič z Biotehniške fakultete in je bila namenjena vsem občanom, ki so pridobili dragoceno znanje za boljši donos sadja ter druga dela na vrtu in sadovnjaku.
Izmenjevalnica oblačil
V sredo, 22. 3. 2022, je na naši šoli potekala prva izmenjevalnica otroških oblačil. Starši naših učencev in vrtčevskih otrok so nekaj dni pred tem prinašali oblačila, ki smo jih nato zložili po številkah glede na starost in velikost. Starši so dobili kupon, na katerem je pisalo, koliko oblačil so prinesli. Toliko, kot so jih prinesli, toliko so jih nato v sredo lahko odnesli. Starši so imeli kar veliko izbiro oblačil in prav vsak je našel nekaj za svojega otroka. Idejo o izmenjevalnici so starši pohvalili in predlagali, da bi si v jeseni spet izmenjali oblačila. Hvala vsem staršem, ki so prinesli toliko lepo ohranjenih oblačil. Upamo, da se boste tudi v jeseni udeležili izmenjevalnice oblačil. Neizmenjana oblačila bomo podarili dobrodelnim organizacijam.
Zapisala: Cirila Šramel
Ob svetovnem dnevu vode
Kitajski pregovor pravi, da se zavemo pomena vode šele, ko je vodnjak suh. Živimo na delčku Zemlje, kjer lahko kadar koli odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda. Več kot 600 milijonov ljudi na svetu te sreče nima. Naj bo današnji dan opomnik, kako zelo dragocena je voda v naših življenjih. Čuvajmo jo!
Tetrapaki in boljši jutri
Ekologija nas spremlja na vsakem koraku, saj na šoli že vrsto let izvajamo različne
aktivnosti v okviru programa Eko šola. Letos smo se o ekologiji že pogovarjali, ko smo se učili o prometu, o kmetijah ter o življenjskih okoljih.
V mesecu februarju pa smo si učenci v 3.a pri pouku zadali izziv, da dodobra spoznamo embalažo tetrapak. Še posebej nas je gnala misel, da bomo naše znanje morali deliti med drugimi učenci šole.
Projekta smo se lotili tako, da smo najprej raziskali vse o tetrapakih. Spoznali smo, da je sestavljen iz mnogih plasti, ki mu skupaj dajejo odlične lastnosti, ki ohranjajo tekočine nespremenjene. Na plasti smo razstavili tetrapak in videli, da je v njem največ kartona. Zaskrbela nas je misel, koliko požaganih dreves je potrebnih, da lahko pijemo sokove in mleko. Vedeli smo, da je potrebno tetrapake ločevati, a nikomur se še sanjalo ni, kaj bi lahko iz njih naredili in kako to storijo. Našli smo zanimive filme, ki so prikazovali postopke v tovarnah, kjer predelajo tetrapake. Navdušeni smo bili, ko smo izvedeli, da lahko iz tetrapaka izdelajo robčke, wc papir, škatle ter celo klopi, kemične svinčnike in gradbeni material.
Da navdušimo tudi druge za pravilno ločevanje tetrapakov, smo najprej izdelali plakate, na katere smo narisali in zapisali vse naše novo znanje. Z njimi smo se odpravili po razredih, kjer so nam vsi pozorno prisluhnili. Najbolj jih je zanimala naša obljuba, da se bodo lahko tisti, ki si bodo veliko zapomnili, sladkali z nečim sladkim v embalaži tetrapak.
Teden pozneje je sledila nagradna igra. Vsak dan so učenci zavzeto odgovarjali na vprašanja o tetrapakih ter jih nosili v našo nagradno skrinjico. Vsak dan so po glavnem odmoru trdno stiskali pesti in upali, da jim sreča nakloni, da bodo izžrebani. Nagrade so bile namreč čokoladna mleka, ki so nam jih velikodušno podarile Ljubljanske mlekarne.
Ves čas smo tudi pridno zbirali tetrapake in jih nosili v šolo. Pri likovni umetnosti smo iz njih izdelali gozdne živali ter zeleni most, ki nad avtocestami omogoča prosto pot živalim.
Seveda smo se tudi mi posladkali s čokoladnim mlekom, saj smo ob koncu projekta vsi zadovoljni ugotovili, da smo naredili nekaj dobrega za naš planet in se ob tem tudi veliko zanimivega naučili. Predvsem pa smo dokazali, kako veliko lahko naredimo, če združimo moči in delamo v slogi za leši jutri.
Učenci 3.a in učiteljica T. G.
Zbiralna akcija odpadnega papirja
Obveščamo vas, da bomo med 27. in 31. 3. 2023 izpeljali zbiralno akcijo odpadnega papirja.
Kontejner za papir bo nameščen na parkirišču pred šolo.
Vljudno vabljeni k sodelovanju pri zbiranju odpadnega papirja.
Zamaškonjam
Solidarni smo. Pomagamo. Zavedamo se, da vsak od nas potrebuje pomoč in vemo, da je pomagati lepo. Pogovarjamo se o vrednotah, ki so pomembne. Vsak od nas si ve, da je lepo, če si prijazen, razumevajoč, če pomagaš, imaš rad, sprejemaš, če čutiš katr čuti drug.
Izdelali smo škatlo, ki ji ime Zamaškonjam. Rad ima plastične zamaške. Vse, ki jih bo »pojedel« bomo donirali društvu Vesele nogice.
Društvo “Vesele nogice” je društvo za pomoč otrokom z zaostankom v razvoju na različnih področjih. Ustanovitelji društva so starši otrok s cerebralno paralizo in drugimi razvojnimi zaostanki. Za ustanovitev društva so se odločili, ker v javnem zdravstvu otroci niso deležni zadostne strokovne pomoči, ki je v času razvoja in rasti najbolj pomembna.
S pomočjo zamaškov bodo otroci z zaostankom v razvoju lahko dobili terapije, ki jim bodo pomagale, da bodo bolj zdravi, veseli in zadovoljni.
Tanja Bergant
Utrinki iz ustvarjalnih delavnic
V letošnjem letu je zaživela interesna dejavnost ustvarjalne delavnice, ki se ga udeležujejo učenci 2. triade. Pri ustvarjanju iz najrazličnejših materialov nas vodi misel o ponovni uporabi in predelavi izdelkov in materialov. Tako smo denimo naredili stolček iz odpadnih plastenk, starim cvetličnim lončkom dali novo življenje, iz plastenk izdelali obeske in nakit, iz starega parketa naredili okvirje za fotografije…
Vabimo vas, da si nekaj izdelkov ogledate v galeriji.
Alenka Krušič, mentorica
Gibalni odmori in minutke za zdravje
Vzamemo si čas za zdravje in dobro počutje, tudi med poukom. Sproščamo se globokimi vdihi in izdihi. Odmore po malici popestrimo z gibalnimi izzivi. Plazimo se, premagujemo ovire, skačemo čez elastiko.
Krepimo zdravje, moč, vztrajnost in vzdržljivost. S preprosto in naravno igro nabiramo moči za poslušanje in aktivno sodelovanje.
Igra je osnovna otrokova dejavnost in v prvih razredih poskrbimo, da jo je čim več. Ohranjamo jo. Preko igre in z igro se učimo, ko sploh ne vemo, da se učimo.
Pouk in dejavnosti v šoli so prijetne, prijazne in spodbujajo aktivno sodelovanje vseh in vsakega.
Tanja Bergant
Ob tednu otroka: Skupaj nam je dobro – izdelava igrače v 1. razredu
Osrednja tema letošnjega tedna otroka je »Skupaj se imamo dobro«. Tudi na OŠ Horjul smo poskrbeli, da nam je bilo v tednu otroka posebej lepo.
Prvošolska jutra se začenjamo s pravljico. Zberemo se v krogu, si prižgemo svečko in uživamo ob lepih zgodbah. V tednu otroka so bile zgodbe po izbiri otrok in ob pripovedovanju otrok. Oj, kako dobri pripovedovalci so otroci!
Več časa smo ob tednu otroka namenili najpomembnejšemu dejavniku otroškega razvoja: igri. Prvošolci smo si iz odrabljenih kartonskih rolic, volne in odrabljenega pokrovčka s kosmičev izdelali svojo igračo. Rekli smo ji lovilec. Lovilci so nastajali v podobah različnih živali: riba, žaba, kuža, … Dobro smo jih preizkusili in se zabavali ob lovljenju vabe v »usta«.
Na šolskem igrišču smo se igrali zabavne štafetne igre.
Teden otroka je mimo, a naši lovilci so del naše vsakdanje igre in preizkušanja spretnosti. Vsak dan si lahko vzamemo čas, da nam je skupaj lepo.
Učenci 1. a in 1. b z učiteljicama Mojco P. in Ireno Č.
RECIKLIRANA KUHARIJA DRUGIČ – ID ŠPIK 2 IN ŠPIK 3: PEČENA JABOLKA Z OREHI
Nadaljujemo z izvajanjem dejavnosti projekta Eko šole Hrana ni za tjavendan.
Hišnik Rafko je obral jabolka, ki rastejo ob šoli. Nekaj jabolk je ostalo od malice. Kuharice vedno prijazno pripravijo vse ostale sestavine, ki jih še potrebujemo za delo. Odločili smo se šolska, domača jabolka in med iz šolskega čebelnjaka uporabiti za sladico.
Vsak učenec je olupil vsaj eno jabolko. Urili smo finomotorične spretnosti. Narezali smo jabolka na drobne kockice in jih popekli na maslu. Dodali med in cimet. Zraven smo postregli kepico orehove mase. Mletim orehom smo dodali suho sadje, med in sladko smetano. Učenci ŠPIK 3 so napolnili jabolka z orehovo maso. Le-ta smo potem spekli v pečici.
Tudi poskusili smo našo zdravo sladico in bili zadovoljni z okusom. Večina otrok je to poskusila prvič. Bilo nam je všeč.
Tanja Bergant
Podnebni tek Čas se izTeka (utrinki)
V sklopu programa Ekošola in Evropski teden športa smo v petek, 23. 9. 2022, ko praznujemo državni praznik Dan slovenskega športa, na naši šoli izvedli Podnebni tek “Čas se izTEKa”.
Štafetno palico, ki smo jo izdelali sami, smo simbolično predali vsi oddelki razredne stopnje. Ob predaji smo se slavnostno zavezali, da bomo za naš planet Zemlja skrbeli po naših najboljših močeh za boljši jutri in se v mislih zahvali slovenskim vrhunskim športnikom, da tako zavzeto in uspešno predstavljajo Slovenijo v svetu. Nekaj utrinkov pa si lahko ogledate na slikah.
RECIKLIRANA KUHARIJA IN INTERESNA DEJAVNOSTI ŠPIK (šport, pravljice, igra, kuhanje)
Osveščeni o tem, da hrane ne mečemo stran, smo začeli s kuhanjem v namen, da predelamo hrano, ki nam je ostala od kosila.
Vključeni smo v projekt Hrana ni za tjavendan in v okviru le-tega smo se odločili tudi za »Reciklirano kuharijo«. Včeraj, 28.9. 2022, smo imeli prvo kuhanje s tem namenom.
Kuharice iz naše kuhinje so nam prijazno odstopile hrano, ki je ostala od kosila prejšnji dan.
Učenci drugih razredov, ki so vključeni v interesno dejavnost, so naredili Mesno zelenjavni narastek (riž, nekaj piščančjega mesa, zelenjava iz juhe, dodali smo še jajca, smetano, začimbe, vse zelo natančno narezali in zložili v pekač).
Učenci tretjih razredov so naredili Riževo slivove kroglice. Rižu smo dodali jajce, lanena semena, nekaj drobtin in smetane, cimet ter v sredino kroglice suho slivo. Kroglice smo panirali in na hitro popekli na maslu.
Učenci prvih razredov so za nagrado vsem (predvsem pa sebi J), spekli palačinke. Moramo se nagraditi za dobro delo.
29.9. obeležujemo Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane. Dejavnost pri ŠPIK-u ter naše aktivnosti na OŠ Horjul, s tem sovpadajo. Seveda se bomo preko celega leta trudili za čim manj zavržene hrane, poskrbeli za zdrave in uravnotežene obroke, za gibanje in za vnos dovolj tekočine.
Tanja Bergant, mentor ID ŠPIK, koordinator projekta Hrana ni za tjavendan (Eko šola)
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah in odpadni hrani
29. september je Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. V OŠ Horjul se zavedamo, da lahko pripomoremo k zmanjšanju izgub hrane in odpadne hrane in prispevamo k učinkoviti rabi naravnih virov, ublažimo podnebne spremembe ter podpremo prehransko varnost.
»Po raziskavah Evropske komisije se kar 10 odstotkov vse hrane zavrže zato, ker potrošniki ne poznajo ali razumejo, kaj pomenijo datumi uporabe na živilih.«
Pogovarjamo se o predelavi hrane, razmišljamo o dejanjih, s katerimi pripomoremo, da bi bilo zavržene hrane čim manj ali sploh ne, pišemo nakupovalne sezname, skrbimo za red v hladilniku, trudimo se zmanjšati obroke, zamrznemo odvečno, neporabljeno hrano, varčujemo z denarjem in kupujemo manj.
Del razrednih ur bomo namenili temi zavržene hrane in skušali uvesti domače prehranske dnevnike, vse za čim manj odpadne hrane.
Koordinator projekta Hrana ni za tjavendan, Tanja Bergant
POHOD 5. A IN 5. B RAZREDA NA PLANINO NAD VRHNIKO
V sredo, 21. 9. 2022 so učenci 5. razreda imeli prvi športni dan. Odšli so na pohod na Planino nad Vrhniko. Datum dneva dejavnosti ni bil izbran naključno, saj je sovpadal s tednom Evropske mobilnosti, ki je potekal od 19. do 22. 9. 2022.
Nekaj čez 8.00 zjutraj smo se z učenci zbrali v matični učilnici. Pogovorili smo se o varni hoji v hribe, primerni opremi ter pravilih obnašanja, če gremo v naravo, kjer smo le gostje in ne gostitelji. Nato smo skupaj ugotovili, da če gremo do vznožja hriba z avtobusom in ne vsak posebej z lastnim avtomobilom, je naš ogljični odtis manjši. Kar pomeni, da kadar uporabljamo javna prevozna sredstva s tem pomagamo naravi in vsem prebivalcem zemlje. Prispevamo majhen delček temu, da se naš planet izogne naraščajočemu globalnemu segrevanju.
Vožnja z avtobusom do Vrhnike je bila kratka. Izstopili smo v hladno in megleno jutro, po petnajstih minutah hoje v gosjem redu, je bil čas za malico ter zdrave prigrizke. Sledil je zmerni breg po poti »mimo bukve«, kjer smo imeli dva kratka postanka za odžejanje in slačenje že pretoplih oblačil. Deležni smo bili vedno večjega števila sončnih žarkov. Do vrha smo hodili eno uro in petnajst minut, kjer nas je pričakalo jasno nebo ter širni razgled po Ljubljanskem barju vse do Ljubljanskega gradu ter Kamniško-Savinjskih Alp. Z nekaterimi učenci smo se povzpeli tudi na razgledni stolp, od koder smo poiskali naše domače kraje: Horjul, Zaklanec, Podolnico. Na njem se nismo predolgo zadrževali, kljub soncu nas je preveč ohlajal veter.
Čas druženja na vrhu je zelo hitro minil, veliko smo se pogovarjali in preizkusili svoje gibalne spretnosti na zanimivih, plezalnih igralih. Sestopili smo po isti poti, spremljajo nas je lastno petje in zadovoljstvo ob spoznanju, da smo čisti vsi, brez težav prišli do vrha.
Vodja športnega dne, Helena Leskovec
