Prvošolci smo se predstavili
Ko smo se zjutraj posedli v jutranji krog, je učiteljica vzela v roke listič in začela z branjem. Nekateri učenci so se takoj spomnili, da učiteljica bere, kar so ji jeseni povedali, da se želijo naučiti v prvem razredu, nekateri pa so na svoje želje že pozabili. Želeli so se naučiti branja, da bodo lahko sami prebirali pravljice. Pravljice imamo radi, vsako naše jutro se začne z branjem pravljice. Iz pravljice o pridni deklici Mojci Pokrajculji, njenem piskrčku s pikami in o premraženih gozdnih živalcah je učiteljica napravila igrico, izdelali smo maske živali in se igrico naučili. Dodali smo še nekaj živalic, da smo bili lahko vsi igralci. Pri učenju besedila so priskočili na pomoč še mame in atiji.
Šolsko leto se izteka, mi pa smo Mojco Pokrajculjo že kar dobro znali. Učence 1. b je učiteljica Irena pri glasbi naučila otroške plese in skupaj smo povabili otroke iz horjulskega vrtca. Ti otroci so že skoraj prerasli vrtec, v jeseni se nam bodo pridružili v šoli. Zaigrali smo jim igrico in jim zaplesali, obdarili smo jih z zmajčki, ki smo jih izdelali zanje, in se skupaj igrali na igralih ob šoli.
Popoldne smo se vrnili v šolo v spremstvu staršev, bratcev in sestric pa tudi stare mame in atiji so bili vmes, saj smo povabili vse, ki jih imamo radi. Tudi njim smo pokazali, kar smo se naučili. Mamam in atijem smo podarili knjigice, ki smo jo izdelali zanje.
Blizu naše šole je tudi DEOS. Veliko starih ljudi živi v njem, nekateri so stari starši in jih obiskujejo njihovi vnučki, nekateri pa so brez njih. Vsi pa so veseli radoživih otrok, ki prinesejo žarek radosti v rutino njihovega vsakdana. Tudi njih smo obiskali in jih obdarili s pisanim cvetjem iz papirja, plesom in našo igrico. Cvetje pa smo z učiteljico sami zgubali v jutranjem varstvu.
Horjulski prvošolci z učiteljicama Ireno in Mojco
